USPOSABLJANJE UČITELJEV V OKVIRU AKREDITACIJE SCH - DRUGI DEL
ŠOLSKO LETO 2022/23
La Reunion je francoski departma, majhen otoček sredi Indijskega ocena, ki je nastal z izbruhi vulkana pred »komaj« tremi milijoni let 200 km južno od Mauritiusa. Izbruhi so otoku dali značilno obliko z mnogimi pravljičnimi stožčastimi vrhovi.
Poseljen je bil šele v 17. stoletju, poimenovan z različnimi imeni, danes pa s svojim imenom pooseblja bistvo otoka, ki je prava mešanica različnih kultur, ras in religij. Današnji prebivalci so potomci prvih lastnikov polj sladkornega trsa, potomci sužnjev, ki so jih pripeljali predvsem z Madagaskarja, iz Mozambika in Indije ali priseljenci iz različnih držav sveta. A danes je to otok sožitja med vsemi. Sožitje, strpnost, raznolikost in toleranca, to so pojmi, ki so jih največkrat izpostavili dijaki liceja Saint Paul IV, ki sem ga obiskala med prvomajskimi počitnicami. »Kreol je tisti, ki že več generacij živi tukaj, zorej je tisti, ki se je priselil, zoreol je tisti, ki se je rodil na otoku staršem priseljencem,« so mi pripovedovali. Običajno mi niso pozabili dodati, da mi z veseljem vse razložijo, a da se jim ne zdi pomembno, kdo je kdo, kakšne so njegove korenine, da so vsi prijatelji, da živijo v miru in sožitju. Harmonijo, sožitje in razumevanje je resnično čutiti v vzdušju šole in v utripu vsakdanjega življenja na otoku. Spoštovanje in sprejemanje drugih in drugačnosti pa nekaj samoumevnega.
Ko smo v oktobru 2022 na gimnaziji dobili obisk dijakov in učiteljev z Reuniona, sva se povezala z Dominiqueom, učiteljem matematike.
Slika 1: Dijaki, ki so oktobra 2022 obiskali našo gimnazijo, so mi na njihovi uri geografije s kratko predstavitvijo obiska Slovenije in naše šole v angleščini pripravili prijetno presenečenje.
Dominique je za dijake letošnjega 2. letnika evropske sekcije sestavil pet matematičnih nalog, ki so jih morali najprej rešiti, nato pa posneti kratek video za vsako od nalog. Videe so mi potem poslali, posredovala sem jih svojim dijakom, ki so probleme uspešno rešili ter rešitve in videe poslali nazaj na Reunion. Trije problemi so bili strogo matematični, dva pa sta bila povezana z aktualnim dogajanjem na otoku: eden se je nanašal na gradnjo najdražje ceste v Evropi, ki se gradi v Indijskem oceanu pod klifom otoka Reunion, drugi pa se je navezoval na vulkanske izbruhe in na nastanek samega otoka.
Slika 2: Dve od nalog, pripravljenih za naše dijake
Ko sem gostovala na liceju, smo s francoskimi dijaki rešitve prediskutirali med poukom matematike.
Slika 3: Med poukom matematike z dijaki 2. letnika evropske sekcije
Več priložnosti za pogovor pa sem s to skupino dijakov, ki prihaja jeseni v Idrijo, imela na trekingu v tropskem gozdu, kamor smo se odpravili dan pred mojim povratkom v Slovenijo.
Slika 4: Pohod z dijaki v tropski gozd
Ko prideš iz Evrope, kjer je življenje kot napeta struna, na otok Reunion, se čez dan ali dva spet zaveš, da življenje lahko poteka tudi normalno -- brez neprestanega pritiska in preganjavice. Življenje na otoku Reunion teče veliko bolj umirjeno kot v Sloveniji. Dan je kratek, ob sončnem zahodu, ki je okrog 18. ure, se javno življenje zaključi: trgovine, restavracije, šole … se zaprejo. Ljudje odidejo domov k svojim družinam. Edini problem, s katerim se kolektivno soočajo, je vsakodnevni prometni zastoj na edini avtocesti, ki poteka okrog otoka. A zdi se, da so tega vajeni, saj ni nobene živčnosti ali hupanja in nervoze na cesti, tudi kakega stresa zaradi tega ni občutiti.
Sončno in toplo vreme, šola med palmami, z zunanjimi hodniki in pogledom na ocean dajo občutek, da so počitnice, čeprav niso. Vzdušje v šoli je delovno, dogajanje pestro in razgibano. Ocean pa daje predvsem občutek svobode in odprtosti, saj za kopanje ni dostopen povsod, zaradi napadov morskih psov je plavanje varno le na nekaterih mestih.
Slika 5: Šola in zunanji hodniki
Ob moji aktivni in pasivni udeležbi pri pouku na liceju Saint Paul IV sem spoznala, da so učitelji v primerjavi s slovenskimi učitelji v veliko boljšem položaju.
Delo si lahko v veliki meri organizirajo sami. Pouk resda poteka tudi v popoldanskem času, lahko pa ga opravijo, če tako želijo, v treh ali v štirih delovnih dneh. Šolska ura traja 55 minut, učiteljev urnik je nedotakljiv in se lahko spremeni le z njegovim soglasjem. Delovne obveznosti izven pouka lahko opravijo doma ali v prostorih šole, kjer imajo v prostorih za učitelje veliko računalnikov, prostor za klepet in mini kuhinjo. Nimajo pa delovnih kabinetov.
Slika 6: Učiteljski prostor
Srednja šola ali lycée traja tri leta. V Franciji razrede od šestega naprej odštevajo, torej collège začnejo s šestim razredom in končajo v tretjem razredu. Srednjo šolo začnejo z drugim letnikom (seconde), nato napredujejo v prvi (première) in končajo z zadnjim letnikom, ki ga imenujejo terminale.
Šolsko leto je razdeljeno na dva semestra. Dijak pa lahko napreduje v naslednji letnik tudi z negativnimi ocenami, o čemer odloči ravnatelj (tudi na podlagi mnenja učiteljskega zbora).
Opravljena matura oz. baccalaureat (bac), ki je pogoj za vpis na univerze, se opravlja v zadnjih dveh letnikih srednje šole (11. in 12. razred). Dijaki del izpitov opravljajo po 11. (première), del pa po 12. razredu (terminale). Zanimivo se mi je zdelo, da morajo kot zadnji izpit vsi dijaki opraviti filozofijo, matematika pa je recimo obvezen predmet le v prvem letniku, potem pa ne več.
Po opravljeni bac so na javne univerze (l’université publique) sprejeti vsi, nasprotno pa velja za tiste, ki želijo študirati na grande école, to so namreč prestižne univerze, na katere je sprejeta le peščica študentov, sprejemni izpiti pa so zelo zahtevni. Dijaki morajo zato najprej obiskovati pripravljalni program classe préparatoire aux grandes écoles ali prépa.
Sledenje na delovnem mestu mi je dalo priložnost, da sem dobila vpogled v francoski šolski sistem, v katerem so učitelji vsekakor uspeli obdržati določen status, še uživajo zaupanje in spoštovanje.
Sam sistem je s svojo pestrostjo in izbirnostjo za dijake vsekakor zanimiv, ima pa določene pomanjkljivosti, ki se verjetno kažejo tudi v manjšem obsegu in globini pridobljenega znanja.
Vsekakor upam, da bodo naši dijaki imeli možnost izmenjave z dijaki liceja v Saint Paulu. Predvsem zato, da na samem stičišču azijske, evropske in afriške kulture izkusijo, da je povsem možno v miru sobivati z ljudmi, ki imajo drugačne ideje, poglede, religijo, kot jo imaš sam.
Komentarji
Objavite komentar