PRAKSA V TUJINI - HIDRIA BAUSCH VAIHINGEN - MAREC 23

 

PRAKSA V TUJINI -  HIDRIA BAUSCH VAIHINGEN - MAREC 23

Tretji teden

Dini se je tretji teden začel v kakovosti, kjer ji je bil mentor g. Peljhan. Predstavil ji je zaposlene in jo seznanil z dnevnimi aktivnostmi, osnovnimi načeli zagotavljanja kakovosti. Pokazal ji je procese ter načrte kontrole proizvodnje. Prva delovna izkušnja v kakovosti ji je bila merjenje raztezne sile lamelnih paketov, potem merjenje dolžine in širine, globine in pozicije utorov ter premer lukenj na izdelkih. Drugo polovico tedna pa je bila v tehnologiji, kjer je delala z najsodobnejšo programsko opremo, ki ji je omogočila, da sprejme ideje in koncepte ter jih pretvori v izdelke. 

 

 

 

Dino pa je začel teden z delom v orodjarni, kjer mu je bil mentor g. Benk. Sodeloval je pri izdelavi matrice na žični eroziji, brušenju nožev za štancna orodja in pri popravljanju orodja. Drugo polovico tedna je delal v kakoviosti, kjer je delal na 3D in 2D merjenju, merjenju raztezne sile paketov, merjenju z optičnimi kamerami in merilnimi urami. Mentor v kakovosti g. Peljhan, nama je zadnji delovni dan naredil kratko predstavitev o kakovosti, komuniciranju s kupci in delavci ter ugotavljanju in reševanju problemov s katerimi se lahko srečujemo v tem delu.

 

 

Med tednom sva tudi obiskala muzej bombonov v Vaihingnu. Tu so na 300 kvadratnih metrih na duhoviti kulturno-zgodovinski razstavi razstavljeni bonboni, stroji za izdelavo bonbonov in star reklamni material. Po obisku muzeja sva imela možnost nakupa sladkarij po ugodnih cenah, kjer sva imela velik izbor sladkarij, pokovk, sadnih žvečilnih gumijev, čokolade in še veliko več.

Zadnji delovni dan nam je ocenil g. Hladnik poročila, naju pohvalil je in povabil na večerjo z njegovo ženo. Do večerje sva še spakirala in se pripravila za dolgo pot. Gospod Hladnik naju je pobral ob 17. uri, potem peljal do svoje hiše, kjer je pobral svojo ženo in sva tako spoznala še njo. Pot do grške restavracije smo nadaljevali tako, da smo se pogovarjali o potovanju za nazaj v Slovenijo. Ko smo prispeli v restavracijo, so nas prijazno dočakali in nam predstavili meni. Odločili smo se za roastbeef z Spetzle (tamkajšnja specialiteta, neke vrste jajčni vlivanci). Za desert pa smo si privoščili eno tradicionalno grško sladico. Med večerjo smo imeli ogromno zanimivih tako da nam je čas zelo hitro minil. 

 

 

Po večerji naju smo se odpeljali do apartmaja, se poslovili in oba sta nama zaželela srečno pot.

 V soboto zjutraj ob 8. uri naju je čakal taxi, ki naju je peljal do železniške postaje v Vaihingenu. Tam sva stopila na vlak za Stuttgart. Ko sva prispela v Stuttgart sva prestopila na vlak za Ljubljano. Do Ljubljane sva potovala osem ur . V Ljubljani naju sta čakala starša, ki sta bila zelo neučakana in vesela. V Idrijo sva prispela točno ob 20. uri. Imela sva se zelo lepo, to je bila definitivno ena najboljših izkušnej, ki je nikoli ne bova pozabila. Priporočava vsakomur, ki ima možnost, da pride in doživi Nemčijo in ljudi tako kot sva to midva doživela.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Drugi teden

Drugi teden je Dina začela z delom v vzdrževanju, kjer ji je mentor g. Matthias Klenk predstavil zaposlene, delovne procese in vsakodnevno delo s katerim se bo srečala na temu delovnemu mestu. Prva delovna izkušnja je bila ugotavljanje problemov na stiskalno merilni napravi na štanc liniji, pri čemer je s pomočjo mentorja ugotovila, da je pokvarjen cilinder in da ga je potrebno zamenjati. Z mentorjem sta šla do skladišča, kjer sta dobila cilinder, potem sta se odpravila do štanc linije in ga zamenjala. Po menjavi sta preizkusila še delovanje cilindra, nato je operater lahko nadaljeval z delom na štanci. Drugi dan pa je sodelovala pri izdelavi zaključnega izdelka, katerega je izdeloval dijak tretjega letnika mehatronike. Predstavil ji je svoje ideje in vse kar je naredil do takrat na izdelku. Ker obiskujeta isti izobraževalni program v dveh različnih državah sta se pogovarjala o razlikah v šolskem sistemu. Od njega je izvedla, da imajo dijaki v njegovi šoli pouk samo en dan tedensko, druge dneve v tednu pa imajo PUD v podjetju ali obrtniku. Drugo polovico tedna je Dina zamenjala delovno mesto. Šla je v orodjarno, kjer jo je mentor g. Yuskel Benk seznanil s podatki o orodju, z vsakodnevnim delom v orodjarni, zgradbo in osnovnimi sestavnimi deli orodja, posebnostmi različnih vrst orodij in vzdrževanjem orodij. V petek pa je imela še možnost delati na žični eroziji, ki jo uporabljajo v orodjarni za izdelavo matric, orodij, kalibrov in prototipov, pri čemer dosegajo visoko natančnost in toleranco obdelave.

Dinov teden pa se je začel v proizvodnji, kjer je z mentorjem g. Mijatović testiral novo orodje, pregledoval in sortiral lamelne pakete. Pomagal je tudi operaterjem pri izdelavi rotorskih in statorskih paketov na štanc linijah. Drugo polovico tedna je delal na vzdrževanju, kjer je imel možnost sodelovati pri testiranju zaključnega izdelka dijaka s katerim je delal. Za prvo samostojno delo je moral razstaviti elektro-omaro, pri čemer je moral izklopiti vse komponente, jih sortirati in potem odnesti v skladišče. Zadnji dan v tednu pa je pomagal sodelavcu pri montaži sistema oljenja na štanci in pri izdelavi traku za štanc linije.

Čez vikend sva šla na obisk v Porschejev muzej, ki se nahaja v Zuffenhausenu v Stuttgartu v novi futuristični stavbi, v kateri sva imela možnost ogleda dirkalnih avtomobilov, ki so sodelovali na dirkah. Obiskovalci imajo možnost fotografiranja določenih modelov in se lahko tudi usedejo vanje. Muzejska stavba ima kavarno in trgovino, kjer lahko kupite knjige, videoposnetke, zbirateljske modele in druge predmete, povezane z legendarno blagovno znamko. 

 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Prvi teden

V Nemčijo smo odšli v nedeljo zgodaj zjutraj. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo s profesorjem na glavni Železniški postaji popili kavo in se potem vkrcali na vlak. Pot od Ljubljane do Stuttgarta je trajala 8 ur brez vmesnih prestopanj. Med vožnjo smo uživali v ogledu naravnih lepot Slovenije, Avstrije in Nemčije.

   


V Stuttgart smo prispeli ob 18 uri, kjer smo prestopili na vlak za Vaihingen. Tam nas je prijazno sprejel naš mentor g. Marko Hladnik ter nas povabil na okusno večerjo. Po večerji nas je peljal do apartmaja v katerem bova bivala v tem času in spoznal z lastnico stanovanja, ki nas je prijazno dočakala, nama dala kodo od vhodnih vrat, ključe od apartmaja ter pokazala, kje se nahaja pralni stroj, da si lahko operemo perilo.

V ponedeljek sta naju zjutraj g. Hladnik in prof. Kavčič odpeljala do podjetja Hidria Bausch, kjer sta nam razkazala celotno proizvodnjo, predstavila zaposlene, uvedla v delovno mesto in podala splošne informacije.

   

Po predstavitvi in ogledu podjetja nas je g. Marko Hladnik častil s pico. Potem smo se odpravili na pot k apartmaju in trgovini, pri čemu sva morala biti pozorna, ker nam je tokrat razkazal pot in bližnjico po kateri bova šla do podjetja. 

V torek sva pričela z delom. Dina je šla v proizvodnjo, kjer je tri dni sodelovala pri testiranju novega orodja iz Kitajske in nastavitvi štancne linije pri menjavi serije. Ker na vsake tri dni dijaki menjajo delovno mesto, se menjajo tudi mentorji. Dini je mentor v proizvodnji bil g. Mijatović, ki ji je predstavil zaposlene, pokazal proizvodnjo različnih izdelkov in strojev ter njihove specifičnosti, seznanil z delovnimi nalogi in dokumentacijo v proizvodnji, nastavljanjem orodja in strojev, reševanjem vsakodnevnih problemov in komunikacijo z delavci. Dino pa je bil v tehnologiji, kjer mu je g. Vojvodić predstavil zaposlene, ga seznanil z dnevnimi aktivnostmi, delovnim procesom in tekočimi projekti. Eden od tekočih projektov pri kateremu je sodeloval so bile stranske letve za podaljševanje orodja za štancanje. Pomeril jima je dolžino in širino, globino in pozicijo utorov ter premer lukenj.

Čez vikend sva šla s sodelavcema Draganom in Csilla v Mercedesov muzej, ker sta že bila v muzeju sta nama bila najboljša vodiča. Pokazala sta nama najbolj zanimive dele muzeja in nama polepšala doživetje muzeja in dan. Ogledali smo zgodovino industrije Mercedes-Benz, ki se je začela z proizvodnjo majhnih avtomobilov z motorjem na notranje segrevanje, dirkalnimi avti ter najnovejšimi hibridnimi in električnimi avtomobili.

 

 

Po ogledu Mercedes-Benz muzeja smo odšli na ogled centra Stuttgarta. Ogledali smo si najdaljšo in eno od najbolj

znanih ulic mesta Konigstrasse. Potem smo šli malo nakupat in v trgovino s spominki Ker smo bili lačni nam je g. Marko Hladnik častil večerjo v restavraciji s tradicionalnimi nemškimi jedmi, kjer sva imela priliko poskusiti najbolj okusen roastbeef. 

 

Dino in Dina Šakanović.