Praksa na Hidria Bausch GmbH, Vaihingen an der Enz - TRETJI TEDEN

 

Dini se je tretji teden začel v kakovosti, kjer ji je bil mentor g. Peljhan. Predstavil ji je zaposlene in jo seznanil z dnevnimi aktivnostmi, osnovnimi načeli zagotavljanja kakovosti. Pokazal ji je procese ter načrte kontrole proizvodnje. Prva delovna izkušnja v kakovosti ji je bila merjenje raztezne sile lamelnih paketov, potem merjenje dolžine in širine, globine in pozicije utorov ter premer lukenj na izdelkih. Drugo polovico tedna pa je bila v tehnologiji, kjer je delala z najsodobnejšo programsko opremo, ki ji je omogočila, da sprejme ideje in koncepte ter jih pretvori v izdelke. 

 

 

 

Dino pa je začel teden z delom v orodjarni, kjer mu je bil mentor g. Benk. Sodeloval je pri izdelavi matrice na žični eroziji, brušenju nožev za štancna orodja in pri popravljanju orodja. Drugo polovico tedna je delal v kakoviosti, kjer je delal na 3D in 2D merjenju, merjenju raztezne sile paketov, merjenju z optičnimi kamerami in merilnimi urami. Mentor v kakovosti g. Peljhan, nama je zadnji delovni dan naredil kratko predstavitev o kakovosti, komuniciranju s kupci in delavci ter ugotavljanju in reševanju problemov s katerimi se lahko srečujemo v tem delu.

 

 

Med tednom sva tudi obiskala muzej bombonov v Vaihingnu. Tu so na 300 kvadratnih metrih na duhoviti kulturno-zgodovinski razstavi razstavljeni bonboni, stroji za izdelavo bonbonov in star reklamni material. Po obisku muzeja sva imela možnost nakupa sladkarij po ugodnih cenah, kjer sva imela velik izbor sladkarij, pokovk, sadnih žvečilnih gumijev, čokolade in še veliko več.

Zadnji delovni dan nam je ocenil g. Hladnik poročila, naju pohvalil je in povabil na večerjo z njegovo ženo. Do večerje sva še spakirala in se pripravila za dolgo pot. Gospod Hladnik naju je pobral ob 17. uri, potem peljal do svoje hiše, kjer je pobral svojo ženo in sva tako spoznala še njo. Pot do grške restavracije smo nadaljevali tako, da smo se pogovarjali o potovanju za nazaj v Slovenijo. Ko smo prispeli v restavracijo, so nas prijazno dočakali in nam predstavili meni. Odločili smo se za roastbeef z Spetzle (tamkajšnja specialiteta, neke vrste jajčni vlivanci). Za desert pa smo si privoščili eno tradicionalno grško sladico. Med večerjo smo imeli ogromno zanimivih tako da nam je čas zelo hitro minil. 

 

 

Po večerji naju smo se odpeljali do apartmaja, se poslovili in oba sta nama zaželela srečno pot.

 V soboto zjutraj ob 8. uri naju je čakal taxi, ki naju je peljal do železniške postaje v Vaihingenu. Tam sva stopila na vlak za Stuttgart. Ko sva prispela v Stuttgart sva prestopila na vlak za Ljubljano. Do Ljubljane sva potovala osem ur . V Ljubljani naju sta čakala starša, ki sta bila zelo neučakana in vesela. V Idrijo sva prispela točno ob 20. uri. Imela sva se zelo lepo, to je bila definitivno ena najboljših izkušnej, ki je nikoli ne bova pozabila. Priporočava vsakomur, ki ima možnost, da pride in doživi Nemčijo in ljudi tako kot sva to midva doživela.