GJV Erasmus+

  Veličastni vulkani, plaže s črnim peskom, skrivnostni vroči vrelci, gejzirji in dih jemajoči slapovi, ki se zlivajo s hribov nad nami. Dežela škratov, ledu in ognja, destinacija, drugačna od vseh v Evropi.  8 dijakov in 3 profesorice Gimnazije Jurija Vege Idrija smo maja 2023 dobili priložnost, da raziščemo oddaljeno in nam še neraziskano Islandijo. Na Brniku smo se poslovili od sonca in po dolgem dnevu potovanja pristali na Islandiji, kjer nas je pozdravil mraz. Izmenjavo so nam finančno omogočila sredstva projekta  Erasmus+, pri katerem se osredotočamo predvsem na biodiverziteto na Islandiji in v Sloveniji. Največ časa smo preživeli zunaj in iskali razlike med tema dvema državama. Ugotovili smo, da sta si popolnoma nasprotni in zato nam je bilo potepanje še toliko bolj zanimivo. Vse dni nas je spremljala sivo zelena pokrajina in oblačno nebo, nekajkrat pa se nam je nasmehnila sreča in posijalo je tudi sonce. Teden dni smo raziskovali lepote Reykjavika in njegove okolice. Spo

  TRAJNOSTNI RAZVOJ IN PASTI KAPITALIZMA   Anton Komat ( slovenski svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist, naravovarstvenik ) je za dijake 2. letnikov pripravil zanimivo predavanje o samooskrbi, o trajnostnem razvoju, okoljskih problemih, segrevanju ozračja, GSO tehnologiji in pasteh kapitalizma. Z mladimi je spregovoril o načinu razmišljanja in o silah v sodobnem svetu (država, kapital, cerkev, znanost), ki vplivajo na vse. Meni, da je glavni cilj korporacij in njim prilagojene znanosti prestrašiti ljudi, kar zelo olajša manipulacijo. Predvsem je poudarjal reševanje problematike v lokalni skupnosti (samooskrba, povezovanje, opolnomočenje).   Izpostavil je tudi pomen kulturne identitete, lokalne in širše. Primer: Idrija v srednjem veku (znanstveno središče Evrope) in danes (kulturno životari).

  ŠOLSKO LETO 2022/23 3.  SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU  - Reunion: Melita Prezelj   La Reunion je francoski departma, majhen otoček sredi Indijskega ocena, ki je nastal z izbruhi vulkana pred »komaj« tremi milijoni let 200 km južno od Mauritiusa. Izbruhi so otoku dali značilno obliko z mnogimi pravljičnimi stožčastimi vrhovi. Poseljen je bil šele v 17. stoletju, poimenovan z različnimi imeni, danes pa s svojim imenom pooseblja   bistvo otoka, ki je prava mešanica različnih kultur, ras in religij. Današnji prebivalci so potomci prvih lastnikov polj sladkornega trsa, potomci sužnjev, ki so jih pripeljali predvsem z Madagaskarja, iz Mozambika in Indije ali priseljenci iz različnih držav sveta. A danes je to otok sožitja med vsemi. Sožitje, strpnost, raznolikost in toleranca, to so pojmi, ki so jih največkrat izpostavili dijaki liceja Saint Paul IV, ki sem ga obiskala med prvomajskimi počitnicami. »Kreol je tisti, ki že več generacij živi tukaj, zorej je tisti, ki se je priselil, zoreol