1.srečanje za dijake v okviru projekta Erasmus+ Roots v Pireju v Grčiji

Slovenski izdelek na naravni kmetiji v Grčiji

SPOZNAVANJE OKOLJU PRIJAZNEGA KMETIJSTVA


Ena od točk, ki smo si jih ogledali na Erasmus+ Roots srečanju dijakov, je bila tudi kmetija, na kateri se ukvarjajo z naravnim kmetijstvom. Ta pojem marsikomu ni poznan in večina bi ga enačila z ekološkim kmetijstvom, vendar smo spoznali, da je med njima razlika.

Moj prvi vtis na kmetiji je bil občutek precejšnje zapuščenosti in neurejenosti. Njive so bile preraščene z različnimi vrstami rastlin in se na pogled niso pretirano razlikovale od ostale vegetacije. Za nas so običajne njive prekopane, brez plevela in na njih pogosto raste ena sama vrsta rastline. 

Ko smo se vsi posedli na senčni terasi, nam je prijazen lastnik kmetije razložil princip njihovega razmišljanja in delovanja kmetije. 


Lastniki so zelo ozaveščeni o problemih onesnaževanja s pesticidi, genskim spreminjanjem semen in izčrpanosti zemlje na nekaterih območjih. Razložil nam je, da so začeli s klasičnim ekološkim kmetovanjem – brez pesticidov in umetnih gnojil. 

Kasneje so opustili uporabo strojev, saj menijo, da je narava živa in je obdelovanje zemlje s stroji pregrobo in ni v skladu z naravo. Začeli so se poglabljati v odnose rastlin z mikroorganizmi in drugimi rastlinami ter kmalu nehali z odstranjevanjem plevela in monokulturnim načinom kmetijstva. Gospod je povedal, da se na tak način zemlja ne izčrpa in s pomočjo mikroorganizmov ostaja polna bogatih snovi, kar je princip naravnega kmetijstva. Sodelovanje živih organizmov lahko nadomesti grobe posege človeka v naravo in pridelek bo prav tako velik. 

Veliko presenečenje je bil slovenski kompostnik Bokashi Organko, ki smo ga opazili na kmetiji ter prav tako s pomočjo efektivnih mikroorganizmov pospešuje fermentacijo organskih odpadkov. 

Veliko presenečenje je bil slovenski kompostnik Bokashi Organko, ki smo ga opazili na kmetiji ter prav tako s pomočjo efektivnih mikroorganizmov pospešuje fermentacijo organskih odpadkov. 


Poudaril je tudi pomen čebel in nam pokazal manjši čebelnjak.
Po zanimivem uvodu smo se razdelili v tri skupine. Prva je pomagala pri pripravi hrane, druga pri sajenju in tretja pri nabiranju zelišč. Sama sem  bila v skupini za nabiranje zelišč, kjer smo naredili obhod čez celotno kmetijo. Videla sem veliko zelišč in vrst zelenjave, ki jo gojimo tudi mi, vendar sem opazila tudi nekaj vrst, ki v našem podnebju ne bi uspevale. Veliko je bilo artičok in kopra, ki je nepogrešljiv v grški kulinariki, poskusili pa smo lahko tudi nešpljo.

Ko smo bili že pošteno lačni, so nas pričakale tipične grške jedi, ki so vsebovale veliko stročnic, oljčnega olja, kopra in drugi mediteranskih začimb. V prijetni senci smo dolgo klepetali, kasneje pa smo se nekateri še nastavili toplim sončnim žarkom, ki so nas napolnili z energijo. Name je kmetija naredila velik vtis, navdušila me je njihova povezanost z naravo in prostor, idealen za sprostitev v zeleni okolici.







Zala Serženta Seljak, 1.a

.  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .

 

Ralleio Geniko Lykeio Thileon Piraia

Šola Ralleio Lykeio se nahaja v Pireju, mestu z največjim pristaniščem v Grčiji. Je ena od dveh državnih dekliških šol v Grčiji. Leta 1855 jo je ustanovil J. Rallis. Sredstva za izgradnjo je doniral brat takratnega župana mesta Pirej, in sicer pod pogojem, da se bodo na šoli izobraževala izključno dekleta in da bodo na šolski posesti postavili kip Adamantiosu Koraisu, grškemu reformatorju in izobražencu.

Stavba se je najprej nahajala v središču mesta, v bližini znanega mestnega gledališča. Od takrat je večkrat zamenjala svoje prostore, leta 2016 pa je bila prestavljena v obnovljeno stavbo prijetne soseske v mestu.

Šolo sestavljajo tri stavbe- dve od teh sta namenjeni izobraževanju, tretja kot gledališka dvorana služi različnim prireditvam, saj na šoli uspešno deluje gledališka skupina.

Pouk na šoli poudarja splošno izobrazbo, ukvarjajo pa se tudi s kulturnimi, družbenimi in okoljevarstvenimi temami. Šola aktivno in uspešno sodeluje v mnogih evropskih programih, tekmovanjih in projektih npr. Euroscola, e-Twinning, Food 4U, European Youth Parliament, Your Europe-Your Say in drugih. Dve leti so koordinirali projekt, v katerega je bilo vključenih še šest drugih evropskih držav.

Šolo smo obiskali dvakrat. Prvič smo gostiteljice spremljali pri njihovih običajnih urah, tretji dan obiska pa smo stavbo spoznali še na t.i. “šolski dan”.

Dan smo, kot je v navadi, začeli z molitvijo, nato pa smo na igrišču za šolo igrali odbojko. Nato smo odšli k nekoliko prilagojenemu pouku, kjer smo podrobneje spoznavali grške bogove, preizkusili znanje o grških filozofih, se ukvarjali z različnimi besednimi predponami, ki izvirajo iz grškega jezika, nekaj časa pa smo posvetili tudi geometriji.

Po treh urah vnetega premišljevanja in dela smo odšli v skupno jedilnico, kjer smo kramljali ob tradicionalni grški hrani in se še bolje spoznavali.

 Patricija Tušar 


.  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  

1.srečanje za dijake v okviru projekta Erasmus+ Roots v Pireju v Grčiji

1. dan
Štirje dijaki in profesorica Gimnazije Jurija Vege Idrija smo se udeležili prvega srečanja za dijake v okviru projekta Erasmus+ Roots. Let iz Benetk do Aten je v dobri družbi hitro minil v nestrpnem pričakovanju na srečanje










z gostitelji, s katerimi smo že prej navezali stike prek socialnih omrežij. V Pireju so nas toplo sprejeli in že prvi dan poskrbeli za uvod v njihovo odlično mediteransko kuhinjo. Izkusili pa smo tudi njihov vsakdan – zelo pozna obilna večerja, malo spanja in opoldanska siesta.


2. dan



Dan po prihodu smo izkoristili za spoznavanje šole in šolskega sistema gostiteljev. Šola v Pireju je državna dekliška šola, ustanovljena leta 1855 in od takrat nadaljuje tradicijo poučevanja izključno deklet. Dijakinje menijo, da pri pouku ne pridobijo dovolj znanja, zato v popoldanskem času hodijo še na plačljive inštrukcije, če želijo kasneje uspeti v karieri. Dan začnejo s skupnim srečanjem in molitvijo, ravnatelj pa jim vsako jutro zaželi lep dan. Med urami je v razredu precej živahno.

3. dan
 
Naslednji dan smo začeli v pirejski galeriji z ogledom ene izmed razstav. Tam smo se spoznali še z dijaki in profesorji iz Švedske, Španije in Islandije. Sledil je ogled mesta Pirej s pomočjo aplikacije Wikiloc, kjer smo dokumentirali pot. Na vsaki zgodovinsko ali kulturno pomembni točki smo odgovarjali na vprašanja v delovnem gradivu, ki nas je spremljalo skozi celoten teden. Največji vtis je na nas  naredilo občinsko gledališče in veliko pristanišče. Spoznali smo se, da je mesto ogromno in onesnaženo, vendar zelo pomembno za tamkajšnje gospodarstvo.

4. dan
S tipično mediteransko zamudo smo se počasi vsi zbrali na železniški postaji, kjer smo čakali na vlak za Atene, ki ležijo le 12 km stran od Pireja, in je bil cilj našega novega dne v Grčiji. 

 


Na vetrovni Akropoli smo se vživeli v antični čas templjev in z višje lege občudovali razsežnosti mesta, kjer so bili pred več kot 2000 leti postavljeni temelji za današnji politični sistem. V povezavi z antično umetnostjo in mitologijo smo obiskali še muzej ob Akropoli, v katerem smo iskali nekatere najbolj prepoznavne skulpture. Ogledali smo si tudi agoro, ki je bila v antiki kulturno, gospodarsko in politično središče mesta. 



5. dan     

            
Peti dan smo začeli malo bolj aktivno – v šolski telovadnici, ki je kar na prostem, smo igrali odbojko oz. košarko. Polni energije smo nato nekaj ur preživeli v učilnici, kjer smo spoznavali izvore nekaterih besed - presenetljivo veliko jih je grškega izvora, spoznavali grške bogove, filozofijo in tudi malo matematike. Navdušeni smo bili, ko smo za kosilo lahko poizkušali tipične grške jedi, ki so jih pripravili starši in babice gostiteljev, gostitelji in profesorji. Po obilnem kosilu smo se še pozabavali s pestrostjo plesov iz različnih držav.

6. dan



Predzadnji dan nas je čakal celodnevni izlet po podeželskem delu Atike. Najprej smo se ustavili v tako imenovanem »Kaosu«, kjer smo opazovali pestrost kamnin, rastlinja, našli smo celo želvo! Naslednji postanek je bil na območju številnih rudnikov. Zavzet lokalni vodič nam je razložil, kako je potekalo obdelovanje marmorja, delo sužnjev, uporaba orodja in zbiranje vode na tako sušnem območju.  



V drugem najstarejšem antičnem gledališču smo se z igro Lizistrata vživeli v občutke antičnih igralcev in gledalcev, ko smo opazovali različne izvedbe komedije. Za konec izleta smo se zapeljali prav do konca Atike, kjer stoji Pozejdonov tempelj. Kraj je vetroven, na obeh straneh ga obdaja morje in je idealna točka za tempelj boga oceanov. Kar nekaj časa smo uživali na tem mogočnem kraju in tam izdelali tudi oljne lučke iz gline.



7.dan

Zadnji dan smo preživeli na kmetiji, ki se ukvarja z ekološkim in naravnim kmetijstvom. Na kmetiji ne uporabljajo pesticidov in za razliko od klasičnega ekološkega kmetijstva ne uporabljajo strojev. Velike njive so poraščene z različnimi vrstami rastlinja, kjer za boljši pridelek izkoriščajo mikroorganizme. Razdelili smo se v tri skupine: prva je pomagala pri pripravi kosila, druga pri sajenju in tretja pri nabiranju različnih zelišč. Sledilo je okusno mediteransko kosilo, ob katerem smo prijetno klepetali.

8. dan
Z lepimi vtisi in z obljubo, da se kmalu spet vidimo, smo se poslovili od družin. Strinjali smo se o nepozabni izkušnji spoznavanja mediteranskega načina življenja, ki se precej razlikuje od našega. Spletli smo nova prijateljstva, odkrivali lepote Grčije, spoznali veliko novega in širili obzorja.

Zala Serženta Seljak in Patricija Tušar

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Gimnazija Jurija Vege Idrija in evropski projekti