Evropski teden zmanjševanja odpadkov - Problem hitre mode

Evropski teden zmanjševanja odpadkov 19. – 27. november 2022

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) je v Evropski uniji največji in najuglednejši projekt na področju ozaveščanja o zmanjševanju odpadkov in varstvu okolja. 

Tematski fokus letošnjega leta je TEKSTIL! Tekstilna in oblačilna industrija je skupaj s prometom, živilsko industrijo in bivanjem ena izmed največjih onesnaževalcev. Ima velik vpliv na rabo tal, onesnaževanje vode in emisije toplogrednih plinov.

______________________________________________________________________________

PROBLEM MODNE INDUSTRIJE

Vsako leto se proda skoraj 56 milijonov ton oblačil. V Evropi so se nakupi od leta 2000 podvojili. Številke so se tako povečale zaradi hitre mode.

HITRA MODA

Za hitro modo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. Gre za oblačila, ki jih v revnih državah izdeluje poceni delovna sila.

A ta neverjetno hitra proizvodnja je mogoča le z delavca nevrednimi delovnimi razmerami in z zanemarjanjem okoljskih standardov.

Modna industrija je ena od treh najbolj onesnažujočih panog na svetu. Hitra moda je preoblikovala modno industrijo in je eden glavnih dejavnikov velikih industrijskih emisij toplogrednih plinov in uničujočega vpliva na okolje.

Kemični izdelki, ki jih uporabljajo v tekstilnih tovarnah, pogosto zastrupljajo delavce in lokalne prebivalce. Zaposleni pri znanih blagovnih znamkah pa pričajo o kopiranju modelov pri konkurenci, tudi za ceno sodnih postopkov, saj jim v tekmi s časom preprosto zmanjkuje možnosti za razvoj lastnih zamisli.

V prizadevanju za znižanje stroškov podjetja najemajo delovno silo iz držav v gospodarskem razvoju, saj je ta tam cenejša, delovna zakonodaja pa je pogosto veliko ohlapnejša. Ponavljajoči se škandali glede pogojev dela, vključno s popolnim neupoštevanjem osnovnih varnostnih ukrepov, nizkimi plačami in nasiljem na delovnem mestu ter otroškim delom so sprožili veliko pogovorov, vendar žal zelo malo sprememb.

Modna industrija je tudi drugi največji porabnik vode na svetu.

KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI?

Prizadevajmo si za trajnostno rabo oblačil. Kupujmo manj oblačil, a kakovostnejša. Preden kupimo novo obleko, premislimo, ali jo res potrebujemo in ali jo bomo nosili.

Posamezen kos oblačila naj bi nosili vsaj tridesetkrat, da bi upravičili njegov nakup, a večino oblek danes nosimo le trikrat. Pred nakupom si zato zastavimo vprašanja, kaj kupujemo in zakaj, kaj res potrebujemo in ali bomo novo oblačilo nosili.

Oblačil, ki jih ne uporabljamo več, ne zavržemo, če so še uporabna. Lahko jih podarimo v dobrodelne namene ali pa jih ponosijo mlajši sorodniki oziroma prijatelji. Lahko jih prodamo tudi prek spletnih strani.

Namesto da nenehno kupujemo nova oblačila, lahko kupimo oblačila iz druge roke v različnih ''trift ali vintage shopih'', torej trgovinah z oblačili iz druge roke. Rabljeni in starinski izdelki so vse dostopnejši. Z njihovim nakupom podaljšamo življenjsko dobo tem oblačilom in posledično zmanjšamo vpliv tekstilnih odpadkov na okolje.

Namesto da bi kupili novo obleko za poroko ali zabavo, ki bi jih morda uporabili le enkrat v življenju, obstaja možnost najema teh oblek.

Pri bolj trajnostnih nakupih je pomembno tudi razumevanje vpliva materialov. Sintetičnim materialom, kot je poliester, ki predstavlja 55 odstotkov oblačil po vsem svetu in izvira iz fosilnih goriv, se je bolje izogibati, saj njihova razgradnja traja leta. Tudi vsi naravni materiali niso enaki: za pridobivanje organskega bombaža na primer porabijo bistveno manj vode kot za običajni bombaž in ne uporabljajo škodljivih pesticidov.

Luj Podobnik, 2a