USPOSABLJANJE UČITELJEV V OKVIRU AKREDITACIJE SCH - PRVI DEL

ŠOLSKO LETO 2022/23

 6. ART AS THERAPY - Barcelona , Španija; Irma Gnezda

Na tečaju "Art as therapy", ki je potekal od 1. do 6. maja 2023 v Barceloni sem zelo uživala, saj smo bili zelo ustvarjalni. Naš pristop k umetnosti je bil odprt, igriv, saj smo poskušali prebuditi notranjega otroka v sebi. Poleg mene so se tečaja udeležili učitelji in trenerji iz Finske, Italije, Slovenije, Hrvaške, Poljske, Madžarske in Anglije. V skupini smo bili zelo različni posamezniki, vendar zaupljivi, spoštljivi in ves čas cenili ustvarjalnost in mnenje drugih. Izogibali smo se kritik, sodb, ki bi lahko ustvarile blokade pri aktivnostih, velik poudarek je bil tudi na inkluzivnosti. Med delom smo se veliko pogovarjali, kako se počutimo in kaj se v nas dogaja. 

Marta Mandolini, vodja tečaja, je zelo topla, energična, a premišljena oseba. Med ustvarjanjem nas je usmerjeval k občutkom (čuječnost), tudi čustvom, ki smo jih kasneje med pogovorom skušali ozavestiti in povezati s svojimi mislimi. 

Aktivnosti so potekale v učilnici, muzeju in parku. Doživela sem en teden poln veselja do ustvarjanja, nepozabnih izkušenj, medsebojne prijaznosti in hvaležnosti. Vse aktivnosti umetnosti kot terapije bom uporabila pri pouku in jih predstavila tudi kolektivu na GJV Idrija in OŠ Idrija.

 

 

2. SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU - Pietarsaari/Jakobstad, Finska: Ester Mrak, Sergeja Lipušček, 2. del

 

Na spletni strani letališča Jožeta Pučnika Ljubljana se nam na kliku »Kam potovati« ponudi možnost Helsinki. S 1. aprilom 2023 je bila uvedena direktna letalska povezava med Ljubljano in Helsinki. Helsinki v finskem jeziku ali Helsingfors v švedskem jeziku je glavno in največje mesto na Finskem. Ima dobrih 650.000 prebivalcev.  Finska ima približno 5,5 milijona prebivalcev. Če pogledamo par statističnih podatkov in naredimo nekaj primerjav s 27 članicami EU ugotovimo, da je  po površini 5. največja država, po številu prebivalcev je na 17. mestu, glede na življenjski standard pa je trenutno na 9. mestu.

Med letališčem v bližini mesta Vantaa in Helsinki so zelo dobre prometne povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. S podzemno železnico se lahko pripelješ na železniško postajo, ki v samem središču glavnega mesta. Od tu  s kolegico nisva imeli več daleč do rezerviranega prenočišča. Prijava in odjava je potekala »contactless«, s predhodno osebno identifikacijo na spletu ter prejemom kode za vstop na mobilni aparat.

Prosto sobotno popoldne nama je omogočalo obisk centra mesta in pogled na par znamenitosti: ruska pravoslavna katedrala Uspensky, luteranska katedrala, senatorski trg, pristanišče, … Vreme je bilo toplo in sončno.

 

Naslednje jutro sva odpotovali z vlakom za Rovaniemi z Božičkovo vasjo v kraj Pietarsaari (finsko) – Jakobstad (švedsko). Končni cilj najine poti je bil oddaljen približno 480 km. Na poti smo potovali skozi Tampere, ki je drugo največje mesto na Finskem. Pokrajina je bila bolj ali manj enaka. Na levi in desni strani železniške proge so se izmenjevale gozdne površine poraščene z brezo In smreko, močvirja in naselja s tipičnimi lesenimi hiškami. Po dobrih štirih urah vožnje z vlakom sva se presedli na avtobus, ki je čakal na potnike z vlaka. V mestu ni bilo nobenega pridiha po pomladi. Pihal je zimski veter, ulice nedeljskega popoldneva so samevale. Prtljago sva pustili v najetem apartmaju in se odpravili na kosilo. Nabavili sva živež za zajtrk, saj so bile trgovine s prehrano odprte. Med tednom so bile trgovine odprte do desetih zvečer.

Pietarsaari – Jakobstad ima dobrih 19.000 prebivalcev. Med njimi je približno 56 odstotkov švedsko govorečega prebivalstva, 40 odstotkov je prebivalcev, ki govori finsko kot materin jezik. Mesto se je razvilo ob Botniškem zalivu, ki je bil v času najinega obiska še vedno prekrit z ledom.   

 

V preteklosti sta bila glavna zaposlovalca tobačna in lesna industrija oziroma papirja, celuloze. Le-ta se še danes razprostira na ogromni površini, a zaposluje le dobri 100 delavcev. 

 

Kip posvečen delavki v tobačni tovarni

Ponedeljkovo jutro nam je prineslo sneg. Zaviti v zimska oblačila sva se odpravili na šolo, kjer  velika večina dijakov govori švedščino kot materin jezik. Naju so gostili učitelji finskega dela šole. 

 

Dijaki švedskega in finskega dela imajo enak učni načrt pri vseh predmetih, le jezik pouka je različen. Vsi se morajo učiti finsko oziroma švedsko in angleško. Finci na splošno zelo dobro govorijo angleščino. Tako kot pri nas so oddaje na televiziji podnaslovljene in niso sinhronizirane. Ker sta eni izmed glavnih vrednot pravičnost in enakopravnost, je šolstvo brezplačno. V šoli vsi dobijo brezplačno kosilo. Na meniju so tudi veganski jedilniki, jedilniki brez glutena oziroma laktoze.

V družbi je prisotno zaupanje in le-to se odraža tudi v avtonomnosti in izjemni samozavesti učitelja. Njegovo delo nihče neposredno ne nadzoruje. Cilj je spoštovan učitelj, ki ne bi bil podvržen stresu in pregorelosti. Tak učitelj lahko ustvari spodbudno učno in zdravo okolje.

Srednje šolsko izobraževanje zaključijo z maturo. Kot zanimivost naj navedem, da je opravljena matura velika prelomnica v življenju. Družina maturantu oziroma maturantki pripravi praznovanje. Termin  zabave objavijo v časopisu in se je udeleži tudi več kot 100 znancev. Zabavo priredijo doma ali pa najamejo prostor.

Obvezen prostor v stanovanju je seveda finska savna. Finska kolegica, ki živi v hiši, ima tri savne. Ena je v kleti, druga na dvorišču, tretja je prenosna in potuje z njimi na družinske izlete. Večina Fincev po televizijskem aparatu gleda enkrat letni gala dogodke, sprejem pomembnežev pri finskem predsedniku.

V torek sva za vse dijake in učitelje finskega dela pripravili predstavitev naše šole, Idrije in Slovenije. Nekaj učiteljev je že obiskalo Slovenijo, nekateri  planirajo obisk Slovenije v času počitnic. Edini sončni dan je bil petek, ko sva se poslovili od finskih kolegov. Za darilo sva dobili skodelico s sliko Moomin-a. Moomin je pravljično bitje, ki ga je ustvarila finsko-švedska pisateljica Tove Jansson. Nekateri izdelki s sliko različnih Moominov imajo lahko veliko zbirateljsko vrednost. 

Po pouku sva se z vlakom ponovno vrnili v Helsinke oz. v Vaanto, naslednje jutro sva poleteli nazaj v Slovenijo.

2. SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU - Pietarsaari/Jakobstad, Finska: Ester Mrak, Sergeja Lipušček, 1. del

Finska je poznana po uspešnem šolskem sistemu, saj na mednarodnih raziskavah PISA dosega odlične rezultate. In prav zato velja, med učitelji in drugimi strokovnjaki, za državo z izobraževalnim sistemom o katerem bi želeli izvedeti čim več.  Konec meseca aprila se mi je ponudila izjemna prilika, da sem lahko (skupaj s kolegico, prof. matematike) en teden prisostvovala pouku na višji srednji šoli (upper secondary school) Pietarsaari Lukio. Šola izvaja pouk splošne usmeritve in traja tri leta (kot vse višje srednje šole na Finskem), dijaki so stari med 16 in 19 let. Srednješolsko izobraževanje na Finskem je drugačno od našega v kar veliko elementih, zato bi poudarila le nekatere:

• Srednja šola je neobvezna, zato so dijaki za svoje delo in učenje sami odgovorni. Starši le izjemoma prihajajo v šolo, govorilnih ur in roditeljskih sestankov na tej stopnji izobraževanja nimajo.
• Šola mora biti brezplačna v celoti. Zato so brezplačna šolska kosila in ekskurzije, vendar so le-te prav iz tega vzroka tudi zelo redke. Tudi računalnike so dobili na šoli brezplačno, v triletno uporabo.
• V višji srednji šoli se dijaki učijo snov, ki naj bi bila vseživljenska, manj je učenja na pamet. Dijaki se pripravljajo na zaključne izpite in uspeh na zaključnih izpitih tudi na Finskem odpre ali pa zapre vrata fakultet.
• Celoten pouk, letos prvič, dijaki uporabljajo računalnike. Pri prav vseh predmetih odpirajo aplikacijo, večinoma je to Kampus-Sonomapro, v njej berejo tekste iz elektronskih učbenikov ali rešujejo naloge. V zaslone gledajo tudi 90% ure. Nimajo zvezkov, delovnih zvezkov, kalkulatorjev, ravnil, pisal.
• Učni načrt za geografijo je sestavljen drugače kot v Sloveniji. V osnovnošolskem izobraževanju se učijo o geografiji neevropskih kontinentov, o Finski, Evropi… Na tej stopnji izobraževanja pa je pouk zasnovan bolj problemsko, po temah: naravne nesreče, klimatske spremembe, rast mest in rast št. prebivalstva, globalizacija… 

Kot dolgoletna učiteljica geografije moram reči, da mi je njihova razporeditev učne snovi po vertikali izobraževanja otroka/dijaka zelo smiselna in boljša, bolj logična, od našega kurikuluma. Geografija je bolj moderno zasnovana kot v Sloveniji, v učnem načrtu imajo tudi širše poglavje, ki je povezano z uporabo moderne tehnologije pri geografiji. Po drugi strani pa je obvezna le v enem sklopu (6 tednov), kar pomeni, da dijaki, ki ne izberejo naslednjih sklopov, dobijo zelo malo geografskega znanja.

Po vrniti domov in razmisleku ugotavljam, da tudi finski šolski sistem ni popoln. Zavedajo se, da se je treba hitro prilagajati spremembam v svetu; razmišljajo kako izboljšati (po zadnji raziskavi PISA iz l. 2018 so slovenski mladostniki prehiteli Fince v matematičnem znanju) svoj šolski sistem, da bo  ostal manj stresen in učencem prijazen, hkrati pa tudi dal dovolj znanja za izzive v modernem svetu. Menim tudi, da ni nobene potrebe za slepo kopiranje finskega sistema v Slovenijo, bilo bi pa za razmisliti, da se iz njega vzame kar se prepozna kot dobro.

                   * * * * * *  * * * * * * * * * * * * * * * * * *  * * * * * * * * * * * * * * * * * *  * * * * * * * * * * * *

1. Outdoor learning and adventure education: Special edition Trekking in Tenerife - Jerneja Tratnik

V tednu od 16.4. do 22.4.2023 je na Tenerifih potekal Erasmus seminar z naslovom "Outdoor learning and adventure education: Special edition Trekking in Tenerife. Glavni cilj tega usposabljanja je bil opremiti učitelje z osnovnimi veščinami ter jih spodbuditi k razmisleku, kako integrirati zunanje aktivnosti v šolske sisteme držav udeležencev.

Na seminarju smo spoznali glavne elemente načrtovanja in izvedbe zunanjih aktivnosti, delovne metode ter različne pristope predvsem za treking v naravi.

Spoznali smo različne praktične, skupinske aktivnosti, ki popestrijo učenje zunaj učilnice, v naravi.

Največji doprinos pa je bil zame, (ki sem se prvič udeležila usposabljanja v tujini) vsekakor izmenjava izkušenj z učitelji iz drugih držav. Na seminarju je bilo 20 udeležencev in sicer iz Belgije, Finske, Francije, Hrvaške, Islandije, Nemčije, Švedske in Slovenije. Vsak dan smo imeli različno dolge in težke trekinge (ki sem jih beležila v aplikaciji Strava) med katerimi smo se spoznavali, krepili timski duh, reševali različne naloge (tudi matematične) in krepili svoje veščine za poučevanje zunaj. Vsak dan je imel drugačno tematiko. Na primer, prvi dan so bile aktivnosti usmerjene v spoznavanje udeležencev in orientacijo v urbanem okolju, 2. dan timskemu delu, 3. dan spoznavanje narave, 4. dan pouku na prostem in reševanju problemskih nalog, 5. dan smo posvetili varnosti pri organizaciji pouka na prostem ter izzivom, s katerimi se lahko srečamo in nenazadnje refleksiji. 

Veliko časa smo namenili izmenjavi dobrih praks in mreženju s šolami iz različnih držav.

Na koncu lahko rečem, da je bil seminar zelo zanimiv, najbolj z vidika izmenjav izkušenj z drugimi udeleženci. Spoznala sem veliko novih ljudi s katerimi smo se skozi športne aktivnosti zelo povezali. Zagotovo bomo obdržali stike, saj smo si ustvarili skupino na WhatsApp-u, kjer si izmenjujemo slike in nove ideje. 

Erasmus izkušnja je resnično neprecenljiva.

Več fotografij pa si lahko ogledate tule. 

* * * * * *  * * * * * * * * * * * * * * * * * *  * * * * * * * * * * * * * * * * * *  * * * * * * * * * * * *

3. SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU - , Reunion: Melita Prezelj

4. SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU - Estonija: Marjanca Poljanšek

 

 

Estonija je po rezultatih na mednarodni raziskavi PISA med boljšimi evropskimi državami, zato sem vesela, da se mi je ponudila priložnost, da bolje spoznam njihov šolski sistem in način poučevanja. 

Prvi teden maja, ko se je v Sloveniji temperatura dvignila čez 20 stopinj Celzija, sem bila sama na obisku dveh državnih gimnazij v hladni Estoniji. V okolici Talina sem  prisostvovala pouku na Viimsi Gümnaasium in Saue Riigigümnaasium.

Obe sta novi, moderno opremljeni, razredi svetli in prostorni. V oddelku je do 36 dijakov. Učna ura traja na Viimsi gimnaziji 70, na Saue pa 75 minut. Dijaki so v šoli od 8.30 do 16.00. Na šoli dobijo brezplačno šolsko kosilo.

Večina ur, pri katerih sem bila prisotna, je potekalo dokaj klasično – razlaga ob ppt prosojnicah. Je pa v 70 minutah dovolj časa tako za razlago kot za utrjevanje pridobljenega znanja.

Dijaki si v treh letih izobraževanja, poleg obveznih predmetov, izberejo modul, ki jih zanima. Modul je sestavljen iz treh predmetov istega področja. Vsako leto se lahko odločijo za nadaljevanje podobnega modula ali pa izberejo povsem drugega. To pomeni, da si lahko dijak pridobi znanja in veščine na zelo širokem področju (naravoslovje, družboslovje, umetnost,…) - vsi moduli pa se osredotočajo na pet veščin 21. stoletja.

Po našem učnem načrtu morajo dijaki opraviti 10 ur laboratorijskega dela. Pri tem se delijo v skupine in imamo pomoč laborantke. V Estoniji pa je od učitelja odvisno koliko ur bo namenil laboratorijskemu delu. Za pripravo eksperimentov in nato izvedbo je sam. Delitev na skupine ni!

Zanimivosti:

ü  ni šolskega zvonca

ü  ni številčnih ocen, ocene so v %

ü  kratki testi so lahko tudi nenapovedani

ü  pouk pri odprtih vratih (Saue gimnazija)

Na obeh gimnazijah poudarjajo, da delajo na medsebojnem zaupanju. Učne dejavnosti v modulih temeljijo na potrebah dijakov ter njihovih predhodnih veščinah in znanju.

Dijake pripravljajo na izzive 21. stoletja.