RAZISKOVANJE ISLANDIJE

 

Veličastni vulkani, plaže s črnim peskom, skrivnostni vroči vrelci, gejzirji in dih jemajoči slapovi, ki se zlivajo s hribov nad nami. Dežela škratov, ledu in ognja, destinacija, drugačna od vseh v Evropi. 

8 dijakov in 3 profesorice Gimnazije Jurija Vege Idrija smo maja 2023 dobili priložnost, da raziščemo oddaljeno in nam še neraziskano Islandijo. Na Brniku smo se poslovili od sonca in po dolgem dnevu potovanja pristali na Islandiji, kjer nas je pozdravil mraz. Izmenjavo so nam finančno omogočila sredstva projekta Erasmus+, pri katerem se osredotočamo predvsem na biodiverziteto na Islandiji in v Sloveniji. Največ časa smo preživeli zunaj in iskali razlike med tema dvema državama. Ugotovili smo, da sta si popolnoma nasprotni in zato nam je bilo potepanje še toliko bolj zanimivo. Vse dni nas je spremljala sivo zelena pokrajina in oblačno nebo, nekajkrat pa se nam je nasmehnila sreča in posijalo je tudi sonce.

Teden dni smo raziskovali lepote Reykjavika in njegove okolice. Spoznavali smo živalske vrste, značilne za tiste kraje, kot so na primer njorke in islandski konji. Morje je polno morskih sesalcev, mi smo videli tjuljne, pa tudi rib, zato je Islandija pomembna ribiška država. Zanimiv je tudi rastlinski svet, čeprav je večji del otoka prekrit z ledeniki ali staro lavo. Ta je prekrita z različnimi mahovi, večino ostale površine pa prekriva tundra z lišaji, travo in grmičevjem.

Najboljše smo si prihranili za konec. Zadnja dva dni našega potovanja smo se podali na izleta z avtobusom. V soboto smo se zapeljali na jug in dan začeli z osupljivim slapom Seljalandsfoss, nad katerim smo bili prav vsi presunjeni. Nadaljevali smo s še enim slapom in ledenikom Sólheimajökull. Vreme se je nemudoma spremenilo, česar smo bili že navajeni, in na razglednih točkah ter na plaži Reynisfjara nas je popolnoma zmočil dež. Zadnji dan smo se odpravili na slavni zlati krog. Ogledali smo si še nekaj slapov, vroče vrelce, gejzir, po katerem so vsi ostali dobili ime vsi termalni izviri, Geysir, vulkansko jezero, dan pa smo zaključili s slikovitim pohodom po pokrajini z vročimi vrelci in geotermalnimi  bazeni. Na otoku je veliko izvirov vroče vode, saj prek površja poteka niz razpok, ob katerih so številni ognjeniški stožci in lavni tokovi. Nastanek Islandije je posledica razmikanja tektonskih plošč. Geološka podlaga ni stabilna, saj se plošči še vedno razmikata za približno 2 cm na leto, tako da se Islandija še veča. Z geotermalno vodo pridobijo približno 20% vse električne energije, uporabljajo jo še za ogrevanje gospodinjstev, cest, rastlinjakov in bazenov.

Poleg vseh lepot narave pa smo spoznali tudi islandsko kulturo, saj smo dijaki bivali pri gostiteljskih družinah. Te so nas toplo in prijazno sprejele v svoje domove, nam pripravljale islandske jedi in nas učile izgovorjave zahtevnih islandskih besed. Težav z izgovorjavo pa nismo imeli le mi, ampak tudi oni, saj so se jim jeziki lomili že ob najenostavnejših slovenskih besedah. Ker so Islandci veliki oboževalci sladoleda, smo se že prvi večer vsi skupaj dobili v sladoledarni, kjer smo se ob dobri sladici bolje spoznali. Eno popoldne pa smo namenili tudi bazenu, saj svoj prosti čas velikokrat preživijo z namakanjem v vroči vodi in s plavanjem. Še nekaj, kar ljudje na Islandiji obožujejo, je Evrovizija, tako da smo ob gledanju prenosa preživeli prijeten zadnji večer. Zabavnemu večeru pa je sledilo malo manj zabavno zadnje jutro, ko smo se morali posloviti od svojih gostiteljev in njihovih družin.  V tednu dni smo spletli tesna prijateljstva. Komaj čakamo, da nas v septembru obiščejo v Idriji.

Čeprav smo severni sij, ki v zimskih mesecih krasi nebo nad Islandijo, videli le v muzeju, prav tako pa tudi nismo našli škratov, nam bo ta dežela za vedno ostala v spominu kot dežela neokrnjene narave, napredne družbe, predvsem pa prijaznih ljudi.