USPOSABLJANJE UČITELJEV V OKVIRU AKREDITACIJE SCH - DRUGI DEL
ŠOLSKO LETO 2022/23 IN 2023/24
1. Senčenje na delovnem mestu svetovalne službe in učitelja psihologije na Švedskem
Konec avgusta sem se v želji po novih izkušnjah odpravila na krajšo Erasmus+ mobilnost, in sicer na senčenje na delovnem mestu na srednji šoli na otoku Lidingö, blizu Stockholma, na Švedskem. Med možnimi šolami sem izbrala to šolo zaradi preteklih pozitivnih izkušenj sodelovanja in ker sem verjela, da se bom lahko iz njihove šole veliko naučila.
Moja mobilnost se je začela v nedeljo, 27. avgusta 2023. Iz letališča na Krku sem odletela direktno v Stockholm, kjer me je na letališču pričakala moja gostiteljica, mentorica, profesorica psihologije in drugih predmetov – Johanna. Po uvodnem klepetu in nastanitvi v hotelu sem se odpravila na ogled otoka, da sem pridobila vpogled v okolje, v katerem deluje srednja šola. Otoška občina je bogata občina, kar se tudi vidi glede na življenjski standard.
V ponedeljek sem se prvič odpravila v šolo. Šola ima štiri različne programe in približno 1000 učencev, kar je približno trikrat več kot naša gimnazija v Idriji. Šola je triletna, saj imajo na Švedskem nekoliko drugačen šolski sistem. Območje srednje šole spominja na kampus oziroma študentske zgradbe v Sloveniji. Šola je sestavljena iz več šolskih zgradb, telovadnice, športnih igrišč in kantine. V šoli imajo tudi kavarno in prostor za druženje. Kavarna je resnično prijetna popestritev, saj se dijaki tam družijo, skupaj učijo, čakajo na naslednja predavanja, je srce stavbe. Prav tako se tam zadržujejo zaposleni, kjer dijaki lažje stopijo v stik z njimi. Imajo tudi veliko knjižnico, tako s strokovnim delom kot tudi z leposlovjem, zanimivo dejstvo pa je, da je v knjižnici zaposlena knjižničarka z imenom Siri. Verjamem, da ima odgovore na vsa vprašanja.
V ponedeljek sem se sestala z različnimi zaposlenimi, ki na šoli skrbijo za fizično in duševno zdravje dijakov. Senčenje sem začela pri specialnem pedagogu, kjer sva se pogovarjala o pogostosti motenj in težav ter prilagoditvah, ki jih ponujajo svojim dijakom. Pomoč temelji na osebnem stiku, rednih sestankih in rednem spremljanju dijakov. Spoznala sem tudi psihologijo in svetovalca, ki imata vsak svojo prijetno pisarno, kamor lahko pridejo dijaki na pogovor. Govorila sem tudi s šolsko medicinsko sestro. Na švedskih šolah mora po zakonu biti zaposlena vsaj ena medicinska sestra, ki opravlja preventivne in kurativne preglede, spremlja fizično zdravje dijakov, ima ključe do sobe za umiritev, lahko vzame kri, da zdravila itd. Vsi našteti strokovnjaki tvorijo tim, ki skrbi za zdravje otrok. Tim se tedensko srečuje in spremlja dijake in njihov napredek. V tim spadajo tudi zaposlene, ki nudijo pomoč pri poklicnem/kariernem svetovanju. Na timskem sestanku je prisotna tudi podravnateljica. Imela sem srečo, da sem se lahko udeležila enega srečanja, kjer sem dobila vpogled, kako vodijo napredek in spremljanje dijakov. Prav tako sem dobila vpogled, kako se soočajo z različnimi težavami in lahko primerjala naše delovanje z njihovim ukrepanjem. Ko so me spraševali kaj je moje delovno mesto na šoli, sem jim v smehu odgovorila, da sem jaz vsi oni v eni osebi, saj naša svetovalna služba opravlja tako vlogo pedagogov za delo z dijaki z učnimi težavami, psihološko svetovanje dijakom s čustvenimi-vedenjskimi težavami, prav tako pa smo dijakom v podporo pri njihovem kariernem razvoju.
V ponedeljek sem bila prisotna tudi pri uri psihologije, v sredo pa pri uri predmeta Vodenje in organizacija. Obravnavani temi sta bili pomnjenje in komunikacija. Pri pouku sem opazila, da so učitelji bolj sproščeni, več prepuščajo delo dijakom samim, veliko je dela po skupinah. Res je, da imajo tudi daljše ure (npr. 1,5h), kjer si lahko lažje privoščijo več skupinskih aktivnosti. Prav tako imajo z dijaki bolj prijateljski odnos (npr. kličejo so po imenih), kar se odraža tudi pri pouku, ampak na dober način. Več odgovornosti za njihovo znanje in delo se prepušča dijakom. Ponovno sem dobila občutek, da je način dela bolj podoben delo pri nas tekom študija. Mobilne telefone ob začetku ure pustijo v posebnih košaricah, da jih ne motijo pri pouku. Aktivnosti vezane na digitalno opismenjevanje počnejo na računalnikih. Glede na to, da so vsi imeli enake računalnike, sem sklepala, da jim jih priskrbi šola. Profesorji imajo pripravljenih veliko materialov, zato po hodnikih iz kabineta do predavalnice hodijo z nakupovalnimi košaricami, kamor dajo vse potrebne materiale za izvedbo ure.
Dijaki lahko napredujejo v višji letnik tudi, če nimajo vseh predmetov pozitivnih, to samo pomeni, da imajo manj skupnih točk. Nekateri predmeti so obvezni, da so pozitivni, ne pa vsi. Prav tako lahko svoje ocene tekom treh let na koncu šolanja korigirajo na nacionalnem preizkusu znanja in lahko s temi točkami kandidirajo na želene fakultete.
V torek se je na šoli odvijal »bonding day« oziroma dan, tekom katerega najstarejši pripravijo aktivnosti za 1. in 2. letnik. Dijaki 1. in 2. letnika so med seboj pomešani v skupinah. V skupinah morajo opraviti različne skupinske aktivnosti. Namen dneva je, da se med seboj spoznajo, povežejo tudi med letniki, da se sprostijo in da se krepi šolski duh. Najboljša ekipa nato tudi preje pokal tekom slavnostne prireditve v avli šole.
Senčenje na delovnem mestu je bila zelo prijetna izkušnja, polno novih izkušenj in uvidov. Med obiskom sem se počutila dobrodošlo, imela sem mnogo navdihujočih pogovorov, spoznala nove kolege. Mobilnost mi je dala nov zagon za delo v novem šolskem letu, hkrati pa je bila prijeten prehod iz počitnic in v delovno obdobje šolskega leta.
Tina Mervic
Komentarji
Objavite komentar